Danas objavljujemo iz nagrađene knjige pjesama Tomislava Ribić Odhajanja dvije pjesme iz ciklusa Plava čkomina. Knjiga Odhajanja dobila je nagradu Katraina Patačić za najbolju knjigu pisanu na kajkavskom jeziku 2018. godine, dok je ciklus pjesama Plava čkomina nagrađen na Recitalu suvremenog kajkavskog pjesništva Dragutin Domjanić u Zelini 2014. godine.
MERZLE ROBAČE VETRA
Sam angel gvardijan more pred zorju prijeti veter za roku
I sleči mu robaču, sivo merzleno
Malak z oblaka seje nevidlive kristale vu kojima spiju rieči
Prevrčeju se vu fugu respete divline na beloj posteli hoste
Sam sem vu brezkončnemu jutru
Mučim se z samim sebom
Brez posla, brez misli o tebi
Rasplel sem dve rieči vu križalki
CARMINA BURANA
Pak sam na lotu fulal kombinaciju
Nejde mi denes
Kušencija tone vu jutro
Rieči goriju na paperju (pekleni znak)
Oblačim robačo, svečano poštirkanu, merzlo
Čekam te vu hosti divlih kostajnov
Z buketom plavega mraza na bradi
I sposušenom rieči vu gutu
Dok mi robačo liže merzli veter
KIPEC VU ISKANJU ŽITKA
Ajngeli se skrivleju spod vanjkuša
Nevidlivi prsti na mojoj koži otkrivleju tajne zgublenog leta
Ne čutim jih
Odpireju se vrata drugega sveta
Denevir čuči vu kmičnemu grobu
Kocka se z žitkom
I šepeta: ja bi z tebom, ti bi z menom, ja bi…
Sprepitavle čkominu naših telesa
Na vetru se njiše trula lesa
Rieči hičene vu brezkončnu divinu
Zgublene su zanavek
Pomečeš inje, senje; pomečeš hostu rieči z praga
Zaplelo se jutro vu pobegu
Nišče nas ne čuje
Nišče nas nikaj ne pita
Kipec na pilu čkomi
Gledi nas
Pomalem se čudi i pomika
